Val navtika Magazine - Val 262

In this issue

V zadnjem času smo priča dokaj nenavadni navtični zgodbi, v kateri skoraj ni ladjedelnice na zemeljski obli, ki bi lahko dobavila plovilo prej kot v enem letu. Čakalne dobe se lahko raztegnejo tudi tja do skoraj dve leti. Jasno, da tukaj ne govorimo o tistih plovilih, ki se gradijo več let, in tistih manjših, temveč o plovilih, za katera so bili običajni roki dobave od 4 do 6 mesecev. Kaj se je zgodilo in kaj vse je šlo narobe, je predolga zgodba, da bi jo razpletli v tem kratkem uvodniku, vendar smo zagotovo priča stanju, ko se kupuje, kar pač je na voljo. Po drugi strani se ladjedelnice s celotnim timom trudijo zagotoviti surovine in opremo ter nabavljajo, kar je v danem trenutku dobavljivo, samo, da proizvodnja ne stoji. Finančno zmogljive ladjedelnice so celo pokupile manjša podjetja svojih dobaviteljev in si tako zagotovile konstantno dobavo. Če bi že ravno želeli najti krivca, bi ga našli v zdravstveni krizi. Mar ne? No, morda celo v nasedli kontejnerski ladji v Sueškem prekopu. Takrat se je začelo javno govoriti o tem in krivca, ki prevaža zabojnike in s tem produkte iz Kitajske, kjer temelji novodobna industrija, smo imeli na očeh kar nekaj tednov. A vendar si moramo priznati, da krivec ni samo eden in da si verjetno takšne situacije nihče v naši potrošniški verigi niti predstavljal ni. Še manj se mi zdi verjetno, da je zamuda ene ladje podrla vse logistične verige. Če se vrnemo k navtiki in novim plovilom, je po vsej verjetnosti nastanku današnjih razmer botrovala želja po svobodi in potovanjih, za kar so plovila na mikro in makro lokaciji kar priročna.