Trajnosti v navtiki ne ponuja le ena sama rešitev, je pa vsak posameznik del te rešitve
Tokratna Valova priloga »Trajnost« povzema nekaj navtičnih praks, ki nakazujejo bolj vzdržno in čisto navtiko. Že zdavnaj je jasno, da bo za okoljsko nevtralno doseganje ciljev izpusta toplogrednih plinov potrebnih več rešitev, več pomembnih podjetij omenja dosego tega cilja v letu 2050. Govoriti na splošno ni več dovolj, treba je določiti, kaj je mogoče narediti takoj, tudi če gre za enostavne in preverjene spremembe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanje vodnega okolja. Denimo za motorna plovila so tukaj že na voljo okolju bolj prijazna goriva. Pri italijanski družbi ENI so že lani napovedali, da so pri njih na voljo biogoriva HVOlution, proizvedena iz 100-odstotno obnovljivih surovin. O električnem pogonu vemo že kar veliko, tudi ponudba se vztrajno širi, a kaj, ko infrastruktura za polnjenje električnih plovil na kopnem zaostaja in je še vedno na plečih posameznikov. Gradijo pa že prvo superjahto s pogonom na vodikove celice, v njen razvoj je delno investiral lastnik sam. Menda naj bi se gradila prav v neposredni bližini pri naših južnih sosedih in v novih ladjedelniških kapacitetah ladjedelnice Lurssen. 

Podizvajalci in lastne blagovne znamke
Nova navtična sezona se vsako leto začne z navtično razstavo boot v Düsseldorfu, kjer je bilo moč videti številne novosti in predvsem dobro razpoložene obiskovalce. Za natančne številke o prodanih plovilih bo treba še malo počakati, a napovedi so dobre. Ob predstavljeni novostih se mi je utrnila misel, kaj pove naključnemu obiskovalcu navtične razstave ime W43? Verjetno ne prav veliko, kaj pa če povem celo ime plovila: Wiszniewski 43? Tudi ne kaj več. Gre pa za novo blagovno znamko nove, ali bolje rečeno dobro znane ladjedelnice, ki pa do zdaj ni imela lastne blagovne znamke in je znamko Wiszniewski Yachts predstavila prvič. Gre namreč za priimek lastnika ladjedelnice Józefa Wiszniewskega. Mojo pozornost je torej pritegnila ladjedelnica, ker ima blagovna znamka nekaj podobnosti z mojim priimkom in ker je za oblikovanje poskrbelo slovensko podjetje J & J, kar je bilo dovolj razlogov, da sem si plovilo ogledal od blizu. 43-čeveljsko motorno plovilo po vzoru dnevnih skandinavskih čolnov je odlično oblikovano in zgrajeno po izredno visokih standardih. To zadnje bi lahko pomenilo, da se jim je posrečilo, ali pa da imajo veliko izkušenj. 

Deljeno lastništvo plovil je morda prihodnost
Ali je sploh dovoljeno razmišljati o skupnem lastništvu plovil in skupni rabi razkošja na morju? In ali je morda delitev tovrstnih dobrin celo prihodnost? Na trgu se v zadnjem času pojavljajo podjetja, ki pomagajo pri urejanju odnosov skupnega lastništva jahte. Seveda ne govorimo o manjših plovilih in že ustaljenem »sharingu« po vzoru avtomobilov, ampak gre za večje jahte, ki lahko dosežejo večmilijonske vrednosti. Mojo pozornost je v zadnjem času pritegnila primerjava nakupa jahte z investicijo v nepremičnino. Investicija v jahto se tako primerja z nepremičnino na vodi. ...

Septembrske navtične razstave so za nami. V tokratni številki si lahko preberete, kako je bilo v Genovi. Italijanska navtična metropola spreminja svojo podobo in želi postati svetovno središče navtike. Zato imajo še kar nekaj časa, saj v navtiki prehajamo v obdobje, ko se bo treba za kupce plovil še bolj potruditi, še več pokazati in biti še boljši kot do zdaj. Ladjedelnice, vsaj tiste večje, se očitno te nove vloge po zdravstveni krizi in umiritvi razmer v dobavni verigi zavedajo. Pri večjih ladjedelnicah se bo, kot je bilo napovedano na številnih novinarskih konferencah, ki se zgodijo na razstavah, nadaljeval tudi razvoj enako intenzivno kot doslej. Je pa zanimivo še eno dejstvo, ki je opazno na navtičnih razstavah, ko je veliko plovil na enem mestu. Dolžina in širina plovil se iz leta v leto povečuje, in to je bolj očitno pri jadrnicah, saj je na motornih plovilih bilo prostora vedno dovolj. Danes je denimo jadrnica s skoraj petimi metri širine povsem običajna jadrnica.

Vremenske fronte poganjajo strah v kosti morjeplovcem
V zadnji tednih se pri nas v Sloveniji, pa tudi še kje drugod, vse vrti okoli vremena. Neurja, poplave in močan veter nam popestrijo vsakdan. Upal bi si trditi, da nam nikoli ni prav, zato so debate o vremenu precej dolgočasne. Verjamem pa, da ni prav nič dolgčas tistim, ki plujejo in se z vremensko napovedjo vsakodnevno veliko ukvarjajo. Skoraj ne mine dan brez poletne nevihte, za katere se zdi, da so letos še pridobile na moči in intenzivnosti. Na kopnem se mi zdi razmeroma enostavno kljubovati, pač se zapreš, počakaš pod trdo streho eno uro, pa je mimo, pospraviš okoli hiše, in to je to. Vsaj v večini primerov. Tudi kakšno uro brez elektrike se da zdržati. Nestanovitno vreme pa lahko predstavlja težke okoliščine na morju ali bolje rečeno na plovilu, pa naj bo to manjše ali večje. Poleg tega se lahko vremenske razmere na morju zelo hitro spreminjajo, kar lahko močno vpliva na varnost in udobje plovbe. Torej pomembna je pravočasno priprava plovila in posadke. 

Po petletnem premoru se v Portorož vrača Internautica. Letos bo največja slovenska navtična razstava na torti upihnila že petindvajset svečk. Internautica je v tem času postala sinonim za slovensko navtiko, včasih bežni poznavalec celo revijo Val navtika zamenja z Internautico. Ja, gre namreč za podobno dejavnost, nekaj, povezano s plovili … A nikomur ne zamerim, saj v Sloveniji glede na prebivalstvo ostajamo tisti, ki se profesionalno ukvarjamo s plovili, precej specializirano, da ne zapišem ozko, usmerjeni. V resnici si niti ne želim, da bi bili tako »razpoznavni«, kot so denimo naši politiki. Je pa precej razpoznavna Internautica kot blagovna znamka. Tukaj gredo zasluge poleg organizatorja vsem Slovenkam in Slovencem, ki jim je navtika blizu in gojijo ljubezen do plovil, morja in vseh dejavnosti preživljanja prostega časa na in ob morju. Torej dobro, da imamo svojo lastno navtično razstavo na tako visoki ravni, da si lahko ogledamo, kaj v grobem ponuja slovenska navtična scena. In naj zapišem, da organizacija takega dogodka ni niti samoumevna niti preprosta. 

Pozor, prihaja Internautica 2023
Čeprav se na okoliških vršacih še vedno svetijo »bele grive« in smuči še niso v kotu, se čas navtike, toplejših in tako primernejših dni za bivanje na morju, neizogibno približuje. Tega se osebno veselim, saj prihaja moj najljubši čas v letu, ko dolgi dnevi kar kličejo na morske avanture. Temperatura narašča in to ne samo tista zunanja, temveč tudi tista v ladjedelnicah, kjer delajo s polno paro in se aktivno ukvarjajo z obljubljenimi dobavnimi roki izdobave plovil. Znano je namreč, da so želje vsakega kupca, še posebej tistih, ki so plovilo kupili za opravljanje dejavnosti, da pride pravočasno, vsaj kakšen mesec pred poletno sezono. Nedobava plovila za čarter podjetje pomeni direktno izgubo. Malo drugače je pri lastniških plovilih, a vendar, kdo si ne bi želel preživeti poletja na lastnem plovilu? 

Kje bo stala moja ladjedelnica?
Vse do mojih začetkov dela v navtiki in za revijo Val, ko sem od blizu spoznal navtično industrijo, sem bil prepričan, da mora biti ladjedelnica za gradnjo plovil za razvedrilo in prosti čas blizu morja. Tako se mi je zdelo najbolj smiselno: ko je barka pač zgrajena, se jo enostavno spusti v morje. Moram razložiti, da so v mojem razmišljanju o lokaciji ladjedelnice za gradnjo plovil za prosti čas in ne komercialno ladjevje. Sčasoma sem seveda razumel, da so lokacije ob obali bolj primerne za kakšne druge, bolj donosne dejavnosti. Predvsem je bilo to očitno za slovensko morje, kjer je res pomemben vsak centimeter obale. Cene »zemlje ob obali« so za ladjedelnice ob slovenskem morju jasno neprimerno previsoke, pa tudi tovrstnih prostorskih načrtov verjetno ni nikoli bilo. Veliko o tipični slovenski situaciji in naših ladjedelnicah pove dejstvo, da najstarejša slovenska ladjedelnica Elan ni ob obali, pa tudi druga največja ladjedelnica Greenline ne, enako velja za tretjo Seascape – Beneteau in še Alfastreet Marine. Pravzaprav je naš navtični razvojni center na Gorenjskem, bolj kot na Primorskem, kjer seveda v Portorožu ostaja šola za pomorce, a to je že druga zgodba.

Januarja, ko se več ali manj vse vrti okoli smučanja, je po treh letih premora v Düsseldorfu ponovno zaživel boot in spomnil na navtično dogajanje v zimskem času. Največja navtična razstava na kopnem je ponovno združila množice navdušencev nad plovili, morskimi potovanji, športom na in ob morju ter na nek način odprla letošnjo navtično sezono. Vendar tu ne gre le za nakupe plovil, saj imajo zanje ladjedelnice še vedno precej dolge dobavne roke, ampak za novosti pri opremi, ponudbi privezov in vsesplošnem razpoloženju navtičnih navdušencev. Če vas zanimajo novosti med plovili, si boste o njih podrobneje lahko prebrali v reportaži z navtične razstave. 

Običajno se na koncu leta delajo take ali drugačne bilance in moj zaključek tega precej turbulentnega leta ne more biti brez morske vsebine. Vse naše tematike v reviji so bolj ali manj povezane z morjem, z življenjem ob njem ali na njem. Z zadnjimi navtičnimi razstavami in podelitvijo nagrad za najboljša plovila v Berlinu smo v uredništvu Vala zaključili koledarsko leto 2022. A vendar je to daleč od tega, da se v navtiki nič več ne dogaja; pravzaprav bomo že januarja deležni vrnitve največje navtične razstave na kopnem, boot v Düsseldorfu. Po dveh letih odsotnosti se celotna navtika nadeja pozitivnih izkupičkov v teh prihajajočih negotovih časih. Pa vendar ostaja navtika in preživljanje časa na morju varen oddih, ki v prihodnje še ne beleži upada, le prihaja v stare tire. Spodbudni podatki prihajajo tudi iz čarter podjetij, kjer se z nakupom novih plovil obnavlja obstoječa flota. To se na srečo ne dogaja le na Hrvaškem, temveč tudi na drugih lokacijah po svetu. 

Drage bralke in bralci!
Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je trpka in molčeča, grenka, kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli izvedeli, v njej je bolest, ki je ne smete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumejo bori na gmajni in brinovi grmi za skalami ... tako zase in za vse nas zapiše Srečko Kosovel v Burji, v izboru njegove prezrte, vendar izjemne poetične proze, ki je nedavno izšla pri Založbi Sanje.

Ali je električni pogon plovil res prihodnost?
V septembrskem času poteka največ navtičnih razstav, zato je povsem legitimno, da si po njih ustvarjamo nove vtise. Občutek, da gre na navtičnem področju še vedno na polna jadra, je po eni strani razumljiv, saj so bila plovila, ki prihajajo v roke novim lastnikom prihodnjo pomlad, naročena že pred letom in pol. Več ali manj, ne me držati za besedo, prosim. Dobavni roki so bili precej dolgi, a se počasi čakalne vrste z dobavnimi roki vred krajšajo. Dejstvo je, da prihajamo v novo navtično obdobje in naročila za gradnjo, vsaj večjih plovil, se pobirajo prav na jesenskih navtičnih dogodkih. Splošni vtis je sicer dober, saj se večina ladjedelnic, ne glede na strategijo, še vedno srečuje z dolgimi dobavnimi roki njihovih dobaviteljev in rastjo cen surovin ter opreme, kar posledično povzroča preglavice pri oblikovanju cenikov. Še ne tako dolgo nazaj se je natančno vedelo kdaj in kolikokrat na leto se cene plovil spremenijo, od letos temu ni več tako. Torej se že vnaprej opravičujem, če bomo v reviji objavili kakšno »neažurirano« ceno. Razpoloženje ladjedelnic pa tudi številnih kupcev še ne kaže znakov ohlajanja, kar pa ne velja za vreme in prihajajočo zimo. A to je že druga zgodba.

Zakaj so tradicionalne ladjedelnice za gradnjo jadrnic začele graditi motorna plovila?
Naj uvodoma povem, da s tem ni nič narobe, pravzaprav pozdravljam širitev ponudbe plovil, se pa sprašujem, koga v resnici nagovarjajo. Ali gre za istega kupca ali gre za trend, glede na to, da so nova plovila tradicionalno jadralskih ladjedelnic večinoma odprti dnevni čolni. Moje razmišljanje se ni porodilo iz vprašanja, zakaj ladjedelnice ponujajo nove čolne, temveč me zanima, ali se navtični svet na ta način tudi kakovostno širi. Odgovor ni preprost in morda niti ni merljiv, a poletje je čas, ko bi vsak imel rad svoje plovilo in je skupaj z ozračjem v Sloveniji tema o novih plovilih najbolj vroča.
Že nekaj let opažamo, da se nekatere ladjedelnice, ki so od nekdaj gradile samo jadrnice, odločajo za dopolnitev svojega prodajnega programa s ponudbo motornih čolnov. V tem primeru nikakor ne gre za ladjedelnice, ki so že v preteklosti imele poleg jadrnic tudi svoj motorni program. Gre za ladjedelnice, ki so imele v ponudbi le jadrnice in s tem svoje zveste kupce, pri katerih so bile jadrnice ne le produkt, temveč drugačna miselnost in način življenja. Ti kupci so bili običajno blagovni znamki oziroma vsaj jadrnicam ves čas lojalni. No, vsaj dokler so lahko upravljali z jadri. Običajno se je ljubitelj jadrnic odločil za nakup motornega plovila, ko se je zanj ali njegovo družino končalo aktivno obdobje jadranja, vendar si je kljub temu želel ostati na morju in plovilih.

Delček sedanjosti  

Vreme v mesecu maju nas razvaja s toplimi žarki in daje občutek, da je poletje tik pred vrati. Opaziti se da, da je tudi dogajanje v marinah enako intenzivno, plovila se pripravljajo na sezono, spet druga so še vedno nekje na poti. Logistične verige so pokazale svoje šibke točke in zdi se, da se nikoli več ne bodo utirile v iste tirnice kot nekoč. Kljub številnim navdušencem nad navtiko v Sloveniji so organizatorji morali odpovedati največji navtični dogodek pri nas, Internautico. Odpovedi je botrovala nezmožnost številnih razstavljavcev, da bi zagotovili dovolj veliko število novih plovil v terminu, ki je bil pomaknjen tik za prvomajske praznike. 

Vojna brez milosti 

Navtične aktivnosti bi morale biti v tem času že v polnem zamahu. Po eni strani smo iz zdravstvene krize prišli še bolj močni in polni optimizma ter z zavestjo, da je življenje omejeno in ga je treba živeti še bolj intenzivno, kot smo ga do sedaj. Sicer ne razumem, zakaj bi povpraševanje po plovilih in ne samo plovilih, temveč tudi drugih dobrinah, tako naraslo. Trenutno imajo skoraj vse ladjedelnice po svetu polne roke dela in vsi se pogovarjamo samo še o tem, kje se bodo našli motorji, osnovni materiali za proizvodnjo plovil, nerjavno jeklo, elektronika, celo les itn. Če v avtomobilski industriji manjkajo le čipi, se zdi, da v navtični industriji manjka vse. Tudi delovne sile je vedno manj oziroma je ni dovolj. In tukaj pridemo do paradoksalnega scenarija podajanja informacij oziroma kaj pomenijo informacije v vojni. Ruska vojska se je brutalno znesla nad proizvajalcem napihljivih čolnov iz Ukrajine, podjetjem Brig. Svetovne razmere z vojno v Ukrajini tako prinašajo tudi nove nesmisle na navtičnem področju.

So težave in težave? 

Po vseh odpovedanih navtičnih razstavah v Evropi zaradi epidemije in razmer, povezanih s koronavirusom, je naposled udarila še vojna v Ukrajini, kar je pravzaprav v naši neposredni bližini. Kako veliko stisko ob nastali situaciji čuti sleherni posameznik, je predvsem povezano s tem, od kod prihaja. Sam razmišljam pozitivno, saj bo tudi po tej nevihti posijalo sonce. Mojima stanovskima kolegoma in prijateljema v Ukrajini in Rusiji pa ni lahko. Trenutno je svetovna navtična industrija v izvrstni formi, naročil je več kot možnosti proizvodnje, a vendar se poraja vprašanje, ali bo mogoče spoštovati dogovorjene roke in za dogovorjeno ceno.

V zadnjem času smo priča dokaj nenavadni navtični zgodbi, v kateri skoraj ni ladjedelnice na zemeljski obli, ki bi lahko dobavila plovilo prej kot v enem letu. Čakalne dobe se lahko raztegnejo tudi tja do skoraj dve leti. Jasno, da tukaj ne govorimo o tistih plovilih, ki se gradijo več let, in tistih manjših, temveč o plovilih, za katera so bili običajni roki dobave od 4 do 6 mesecev. Kaj se je zgodilo in kaj vse je šlo narobe, je predolga zgodba, da bi jo razpletli v tem kratkem uvodniku, vendar smo zagotovo priča stanju, ko se kupuje, kar pač je na voljo. Po drugi strani se ladjedelnice s celotnim timom trudijo zagotoviti surovine in opremo ter nabavljajo, kar je v danem trenutku dobavljivo, samo, da proizvodnja ne stoji. Finančno zmogljive ladjedelnice so celo pokupile manjša podjetja svojih dobaviteljev in si tako zagotovile konstantno dobavo. Če bi že ravno želeli najti krivca, bi ga našli v zdravstveni krizi. Mar ne? No, morda celo v nasedli kontejnerski ladji v Sueškem prekopu. Takrat se je začelo javno govoriti o tem in krivca, ki prevaža zabojnike in s tem produkte iz Kitajske, kjer temelji novodobna industrija, smo imeli na očeh kar nekaj tednov. A vendar si moramo priznati, da krivec ni samo eden in da si verjetno takšne situacije nihče v naši potrošniški verigi niti predstavljal ni. Še manj se mi zdi verjetno, da je zamuda ene ladje podrla vse logistične verige. Če se vrnemo k navtiki in novim plovilom, je po vsej verjetnosti nastanku današnjih razmer botrovala želja po svobodi in potovanjih, za kar so plovila na mikro in makro lokaciji kar priročna. 

Po navadi je konec leta čas za inventure, tako tudi pri Valu opravimo hiter pregled dogajanja ob zaključku leta. Glede na dane zdravstvene razmere je bilo v letu, ki se zaključuje, predvsem veliko improvizacije med potovanji, povezanimi s testiranji plovil. Veliko ladjedelnic je teste novih plovil, ki so že leta v vnaprej določenih terminih, odpovedalo ali premaknilo na druge, bolj ustrezne čase. Kdaj je bolj ustrezen trenutek, verjetno ni nikomur več jasno, vsaj glede navtičnih razstav, za katere se zdi, da jih organizirajo le tisti, ki imajo ugodno zdravstveno sliko v državi in odobritev zdravstvene in lokalne avtoritete, kjer se navtična razstava dogaja. Tako smo bili letos ponovno priča dvema poglavitnima dogodkoma v navtiki, navtični razstavi v Cannesu in METSu v Amsterdamu. Oba sta bila dobro obiskana, pa vendar vsakokrat padejo sence in dvomi na smiselnost organizacije, ko se prav vsi zaradi takšnih ali drugačnih ukrepov navtične razstave ne morejo udeležiti. Tisti, ki se morajo navtični razstavi odpovedati, so našli alternative v drugih načinih promocije, ki sicer dajejo nekaj učinka, a nič ni primerljivo z ogledom in testom plovila. Tudi sicer resni kupci še vedno ne kupijo plovila, brez da bi nanj stopili. Kakorkoli že, stanje v navtiki je precej optimistično; če pogledamo knjigo naročil ladjedelnic, so po večini dobavni roki zdrsnili v leto 2023.

V tokratnem Valu smo poleg ostalih vsebin, v rednih in občasnih rubrikah ter med športnimi vrsticami, kar veliko zapisali o jadranju. A tokrat ne gre le za športno jadranje, temveč jadranje, ki privlači množice in hote ali nehote poleg športa spodbuja mednarodno sodelovanje ali utrjuje poslovne vezi oziroma celo pomeni poglavitno promocijo mesta, regije oziroma celotne države. 
Bom začel kar z Barkolano, ki je nam najbližji in obenem največji jadralski spektakel, pa tudi Slovenci jo dobro poznamo in jo imamo malo tudi za svojo, ker gre en majhen delček regatnega polja preko našega morja. 

Okolju prijazna navtika
Vsake toliko, predvsem pri neobičajnih vremenskih pojavih, se ljudje na planetu Zemlja streznimo, pokličemo za odgovore par klimatologov in se nato sprašujemo, kako za vraga se je spet zgodilo. Čeprav imamo jasno politiko ogljičnega odtisa, plačujemo odpustke za izpuste ogljikovega monoksida v zrak in se kolikor le da v avtomobilski industriji naslanjamo na električna vozila, nam očitno ne gre najbolje ali vsaj nekaj počnemo narobe. In smo spet tam. Kako bi s pomočjo avtomobilske industrije rešitve prenesli na navtično področje? Avtomobilska industrija je eno, navtična industrija spet drugo. Kot sem že večkrat zapisal: nekih direktnih povezav ni, ne v smislu proizvodnje ne uporabe. Naj mi oprostijo vsi, ki se radi okitijo z učinkovitostjo avtomobilske industrije v proizvodnji ali oblikovanju plovil oziroma v zadnjem času snovanju električnih plovil. Ne, žal nismo še tam, kjer govorimo, da smo oziroma bi radi bili, vsaj za navtiko si upam trditi tako. 

Svetovna pandemska situacija nam je pokazala, kako hitro se lahko stvari spremenijo. Sedaj smo to lekcijo že osvojili, zato sledi samo prilagajanje na trenutno situacijo. Ko se javno življenje odpira se zdi, da ponovno zaživimo in moram vse, kar smo zamudili, izkoristiti v kar se da največji meri.

Tempus fugit
Običajno ocenjujemo minevanje časa po tem, kako hitro odraščajo otroci. Starše, ki svoje otroke spremljamo vsakodnevno in v rutini med tisoč in eno obveznostjo pozabimo na čas, nas na to spomnijo življenjske prelomnice in razni jubileji. Primerjati 30-letnico revije Val navtika z življenjskimi dogodki seveda ni enakovredno, a v osnovi gre za isto rutino kot pri srečevanju z otrokom, v tem primeru je to revija Val. Seveda se je Val rodil v nekih drugih časih; začeli so ga morjeljubci, ki so bili pred menoj, in verjamem, da so tako kot jaz svoje delo opravljali z vnemo in ljubeznijo ter velikim zanosom. Verjamem, da tako kot sedaj tudi takrat ni bilo lahko, a jasen cilj prve slovenske navtične revije seznanjati širšo javnost z navtičnim dogajanjem doma in v tujini ostaja osrednji cilj uredništva še danes. Še dobro, da v spominih na trenutke ostanejo samo tisti lepi, čeprav se nekje v podzavesti vsi uredniki in sodelavci zavedamo, da je bilo veliko izzivov.

Večna dilema
Večna dilema, ki se pojavlja vsakemu izmed nas ljubiteljev bark, je naslednja: kupiti plovilo ali ga najeti? Odgovora sta vsaj dva. Prvi vsebuje matematično formulo na način, da se preračuna koliko dni bomo predvidoma prebili na svojem plovilu in odgovor je kmalu na dlani. Če imamo na voljo le en teden ali dva dopusta, ki ga bomo namenili preživljanju časa na plovilu, se matematični izračun za nakup ne izide in tehtnica se nagne v prid najemu plovila. Seveda je v tem primeru čarter na luksuznih jahtah v kategoriji tistih z globljimi denarnicami izven mojega razmišljanja, saj se običajno taki posamezniki ne sprašujejo o smotrnosti. To jim omogoča njihov življenjski standard. Drugi način odločanja je seveda čustven. Do pandemije bi verjetno devetindevetdeset od sto psihologov ocenilo, da emocionalno razmišljanje predvsem, ko gre za večje zneske, ni racionalno. Seveda se ja v času epidemije in izoliranosti pokazala prava slika, kaj je dobrega za nas in kaj sploh ni dobro. Denimo čas, ki smo ga izgubili, je za vedno izgubljen, niti vsi privarčevani evri nam ga ne morejo vrniti. Tako so mnogim posameznikom, ki so tudi sicer redno potovali, prišla na misel plovila. Tega ladjedelnice seveda niso vedele pred pandemijo in so v času zdravstvene krize nekoliko zmanjšale proizvodne kapacitete. Po ekonomskih zakonitostih se je počasi ustvarjalo večje povpraševanje, kot je bila ponudba. To nesoglasje je postajalo vedno bolj očitno z dejstvom, da je preživljanje prostega časa na plovilu prijetno, dobra izolacija od ostalega sveta in zato tudi varna naložba. Saj vsi vemo, da virus ne bo kar tako odšel. Torej govorimo o večletni investiciji, zato bomo z lažjim srcem in celo blagoslovom družine dobili dovoljenje za porabo tistih privarčevanih evrov, ki so v domači nogavici čakali za vsak slučaj. Seveda smo danes prišli v obdobje, ko so ladjedelnice polno zasedene, novih plovil skorajda ni mogoče dobiti in čakalne dobe za dobavo večjih se pomikajo v leto 2023. 

Val navtika po treh desetletjih
Začetek pomladi je za navtike in navtično sezono bolj pomemben kot novo koledarsko leto. A leto 2021 je tudi za revijo Val navtika posebno. Kot ste lahko opazili že pri prvi letošnji številki, smo nekoliko spremenili prelom in postavitev člankov. Opaziti je tudi zapis 30 let ob našem logotipu na prvi strani revije. Ja, to pomeni, da letos revija Val, ki jo ravnokar berete, obeležuje 30 let obstoja, 30 let pisanja, obveščanja, poročanja o slovenski in svetovni navtiki, o športu in dogodkih, povezanih s plovili in morjem. Seveda smo v uredništvu Vala zelo ponosni, da smo lahko del te zgodbe, zato bi radi tudi vas, drage bralke in bralci, letos dodatno nagradili s še bolj kakovostnimi in zanimivimi vsebinami. Potrudili se bomo, da boste z veseljem prebirali Val še v prihodnje in nam sledili ter nas podpirali. Tokratna priloga je uvertura v to za nas posebno leto in je obarvana trajnostno ter z vsem, kar spada pod »parolo« okolju prijazne rešitve. 

Kibernetska (ne)varnost 

Koliko smo na plovilu odvisni od elektronskih naprav in njihove povezave z omrežjem? Tako kot pri mnogih drugih prostočasnih dejavnostih, je tudi navtika vpeta v razvoj elektronskih naprav in sistemov, ki jih skoraj brez razlik najdemo na vseh plovilih ter smo vsaj delno, če ne popolnoma odvisni od njih. Elektronske naprave nam po drugi strani zelo olajšajo življenje na plovilu, zato smo jih tudi z veseljem sprejeli in stare pomorske karte, šestilo, trikotnika, svinčnik in radirko potisnili v kot. Določanje pozicije preko GPS je udobje, brez katerega si danes težko predstavljamo življenje na barki. Je že res, da če smo dovolj blizu kopnega, te podatke zlahka dobimo na telefonu, tablici ali prenosniku, zato pretiranih skrbi v hrvaškem morju ne bi smeli nikoli imeti. 


Plovila so čez poletje postala naša zatočišča in varna mesta pred okužbami s covid-19, pa tudi prodaja plovil je ponekod dosegla rekordne rezultate. Ladjedelnice so se srečale z novo realnostjo in ustaljeni predstavitveni kanali so bili zaradi prepovedi navtičnih razstav preseljeni na spletne in video konference ter virtualne razstave. Priznam, da je bilo na začetku zanimivo, potem vedno manj. Na spletu pač ni mogoče doživeti tega, kar doživiš med plovbo na plovilu.

Pandemija je dodobra prekrižala načrte tudi v navtični jeseni, ki običajno napoveduje dogajanje v prihodnji sezoni. A kljub omejitvam ni bilo vse izgubljeno in kar nekaj dogodkov se je izpeljalo po novi realnosti. To pomeni, da se je teste, intervjuje in dogodke na povabilo opravilo z vsemi veljavnimi varnostnimi ukrepi. Moram priznati, da ni nič kaj prijetno jadrati ali testirati motornega čolna z masko na obrazu. Nekako je nenaravno, da se moramo na prostem držati tovrstnih ukrepov. Zdi se neverjetno, da se sredi morja lahko kaj pripeti, a takšna so pravila in vsi udeleženi smo se jih držali iz spoštovanja do drugih in seveda tudi do sebe. Navkljub omejitvam je uspelo organizatorjem v Genovi izpeljati tudi navtično razstavo, ki bo verjetno edina takšnega obsega v letošnjem letu.

Pa je minilo še eno poletje, bi lahko zapisali malo pavšalno. A vsi vemo, da to ni čisto res, kajti minilo je prvo poletje s korona virusom. In prav tu je bistvena razlika, da smo poletje preživeli z nevidnim sovražnikom, ki nas je za čas glavne poletne sezone pustil čez mejo k našim južnim sosedom. Preživljanje počitnic na plovilu, to še vedno trdim, je najboljša oblika izolacije. S tem je tudi precej bolj varen dopust v primerjavi s tistim na prenatrpanih plažah. Tudi zato se obeta navtično pestra jesen, kajti povpraševanje po novih plovilih praktično ni nikoli usahnilo, le nekoliko spremenilo se je. V plazu odpovedi jesenskih navtičnih razstav so se začele dogajati hišne razstave ali dogodki, organizirani s strani ladjedelnic oziroma prodajalcev v boju za svoje kupce. Ja, vsak na svoj način, vsakdo s svojimi paradnimi konji, več kot je novosti, bolj je zanimivo tudi za nas novinarje, katerim omejitev potovanj nekoliko kravžlja živce. Dobro sicer kaže edini večji navtični razstavi v naši okolici, namreč tisti v Genovi. Napovedujejo se številne premiere in množična testiranja plovil. 

Val navtika, 250. izdaja

No, pa smo jo le dočakali. Pa ne tega vzeti dobesedno, saj Valove številke ne priletijo ravno same od sebe, vsaj ne k nam. Sleherni izdani Val je namreč plod številnih prepotovanih poti, opravljenih testov, intervjujev … tudi neprespanih noči in seveda, najbolj pomembno, za vsako tiskano izdajo Vala stoji predano delo celotnega uredništva in vseh zunanjih sodelavcev, ki s svojimi prispevki napolnijo strani z morskimi vsebinami. 
Čas korone je bil tisti, ki nas je prisilil, da smo v uredništvu intenzivno razmišljali tudi o elektronskih različicah in še nekaj drugih scenarijih, največ jih je bilo seveda povezanih z elektronskimi mediji, kajti okrnjena distribucija in omejitve pri prodaji bi lahko resno ogrozili obstoj našega tiskanega medija. Misel, da prva in najbolj brana navtična literatura, ki izhaja od leta 1991, torej polnih 29 let, ne bi več prišla do bralcev, je bila zastrašujoča. Po drugi strani moralne podpore tako bralcev kot poslovnih partnerjev ni manjkalo, kar nam je vlivalo upanja, a na mizi so bili različni predlogi.

Obdobje korone je za kratek čas prineslo očiščenje našega planeta in s tem povezano tudi nekaterih zalivov, v katerih že leta ni bilo videti morskega dna. Beneški kanali so zasijali v vsej svoji lepoti, celo delfini so prišli pogledat, kaj se dogaja. Temu fenomenu je botrovala ustavitev javnega pomorskega prometa v njih, kar je bilo z naravovarstvenega vidika dobro. Malo manj dobro je bilo to za turizem, a narava si je vsaj za hip oddahnila. Čas korona krize je očitno prinesel tudi nekaj idej, kako ohraniti naš planet čist. Predlog studia Nuvolari Lenard, kjer za dizajn skrbi naš rojak Dan Lenard, je vseboval zamenjavo klasičnih beneških taksijev z novimi, luksuznimi tudi na električni pogon. Tipični vodni taksi bi bil tako gnan s pomočjo dizel električnega pogona in bi pomagal ohraniti zgodovinsko mesto, kot so Benetke, z uporabo zelene tehnologije bolj čisto, kot je sedaj. Ideja, da se gre na daljše poti z dizel motorjem, v mestnem jedru pa se uporablja električni pogon, se zdi povsem realna in sprejemljiva. 
V duhu čistih izpušnih plinov tudi pri plovilih in navkljub nekaj zapletom z organizatorji webinarja smo dočakali podrobno razlago novih smernic IMO Tier 3 regulative, ki zadevajo tudi motorje na plovilih. Zaenkrat se uveljavitev, ki bo stopila v veljavo že v začetku leta 2021, dotika le večjih jaht in morskega področja ZDA ter Severne Evrope. V uvodniku je seveda premalo prostora, da bi se na dolgo in široko razpisali o tem, a se bomo tematike, ki spreminja pravila igre v ladijski strojnici, podrobneje lotili v prihodnjem Valu. 

Val 281

Val 280

Val 276

Val 277

Val 275

Val 273

Val 272

Val 271

Val 270

Val 269

Val 268

Val 267

Val 266

Val 265

Val 264

Val 263

Val navtika was the first boating magazine to be published in Slovenia, and now prides itself on a long heritage as the most respected brand in the Slovenian marine industry. Since 1991, Val navtika has stood at the vanguard as the most widely read boating periodical. Now, after 27 years of issues, things are just as exciting as they've always been, as a new editorial team brings its passion and a wealth of experience in active boating.

1. お客様は、Magzter.com、アプリケーション、およびそのサービスの使用は単独でご自身の責任で行うことに同意します。 Magzter.com、その関連会社、従業員、サードパーティのコンテンツ プロバイダーは、サービスが完全に中断されないこと、エラーがないこと、不正行為に対して確実であることを保証しません。また、Web サイトや製品が期待または約束したとおりの正確な結果が得られることも保証しません。

11. サービスおよびすべての出版物は、「現状のまま」および「入手可能な状態」で提供されます。 MAGZTER、その関連会社、サプライヤー、ライセンサーおよび代理店は、明示的か黙示的かを問わず、商品性、特定目的への適合性、および権利侵害の非侵害に関する黙示的な保証を含むがこれらに限定されない、あらゆる種類の保証を明示的に否認します。上記を制限することなく、MAGZTER もその関連会社、サプライヤー、ライセンサー、代理店も、(I) サービスがお客様の要件を満たすこと、(II) サービスが中断されず、タイムリーに、安全に、またはエラーが発生しないことを保証しません。 III) サービスの使用から得られる情報、または出版物に含まれる情報が正確または信頼できるものである、または (IV) 出版物またはサービスの品質がお客様の期待に応えるものであること。信頼できるインターネット接続とデバイスの取得と維持については、お客様が単独で責任を負います。 MAGZTER は、お客様がコンテンツをダウンロードできないことについては責任を負いません。ダウンロードまたはサービスの使用を通じて取得したマテリアルは、お客様自身の裁量とリスクで行われ、かかるマテリアルのダウンロードに起因するコンピューター システムまたはモバイル デバイスへの損害またはデータの損失については、お客様が単独で責任を負うものとします。口頭か書面かを問わず、お客様が magzter から、またはサービスを通じて、またはサービスから得たアドバイスや情報は、いかなる保証も生じません。

2.お客様は、その情報を真実、正確、最新かつ完全なものに保つために維持し、速やかに更新するものとします。あなたは、自分のアカウントとパスワードの機密性を維持し、自分のコンピュータへのアクセスを制限する責任を負い、すべてのコンテンツとサービスの選択と使用を含む、自分のアカウントで行われるすべての活動に対する責任を受け入れることに同意します。

3. いかなる場合においても、Magzter.com、ウェブサイトおよびアプリケーション上のコンテンツの作成、制作、配布に関与する個人、団体、第三者は、契約上または法的責任を負いません。 Magzter.com の使用中または使用中にお客様に発生した直接的、間接的、付随的、特別、および結果的。 Web サイトに登録するか、アプリケーションをダウンロードすることにより、このセクションに記載されている規定が Web サイトおよびアプリケーションのすべての使用およびコンテンツに適用されることに同意するものとします。

3. Magzter からの事前の書面または許可がない限り、ここに公開されているものはすべて Magzter またはそのライセンサーの専有財産であるため、Magzter から取得したコンテンツを変更、コピー、配布、販売してはなりません。このような不正使用は、著作権法や商標法を含む適用法に違反する可能性があるため、Magzter はこれらを厳しく禁止し、そのような違法行為が証明または検出された場合は、アクセスとアカウントを停止します。また、これらの不正行為によって生じた損害についても責任を負う必要があります。出版物の法的所有者が許可する場合を除き、お客様は、サービスを通じてアクセスした出版物をダウンロードすることによって所有権を取得しないことを承認するものとします。著作権法で明示的に要求されている場合、またはサービスの機能によって許可されている場合を除き、変更、リバース エンジニアリング、公開、送信、表示、譲渡または販売への参加、派生作品の作成、またはいかなる形であっても商業的に利用または提供することはできません。 Magzter およびかかるコンテンツの所有者の明示的な許可なしに、アプリのコンテンツ、出版物、またはそれらの一部を第三者に提供すること。当社は、明示的か黙示的かを問わず、Magzter または Magzter のライセンサーの知的財産に対するライセンスを付与しません。

5. あなたは、Magzter.com が他のユーザーや第三者、またはそのコンテンツのいかなる種類の中傷的、攻撃的、または違法な行為に対して責任を負わないこと、および前述の行為による傷害のリスクは完全にあなたにあることを特に認めます。

8. Magzter は、お客様が本利用規約および Magzter が定めるその他の運用規則に準拠しているかどうかを判断する目的で、お客様が公開および入力したコンテンツを監視するすべての権利を留保します。 Magzter は、コンテンツについて決定を下し、独自の意志で削除する権利を有します。

9. Magzter は出版物の販売代理店であり発行者ではないため、Magzter は雑誌に掲載されている意見、アドバイス、声明、サービス、オファーなどを含むコンテンツに対する編集管理を行いません。したがって、Magzter は、そこで提供される情報や事実、または公式の資格に従って行動する Magzter の認定従業員以外の者がサービスを通じて利用できる情報や事実の正確性や信頼性について責任を負いません。したがって、当社には出版物に対する編集上の管理権がありません。本サービスが提供する出版物で行われた意見、アドバイス、声明、サービス、オファー、または第三者によって表明または利用可能にされたその他の情報またはコンテンツは、それぞれの著者または出版社のものであり、第三者のものではありません。マグザー。 Magzter は、サービスを通じてまたは出版物から得た情報への信頼によって生じた損失または損害に対して責任を負いません。本サービスには、他のインターネット サイトおよびサードパーティのリソースへのリンクが含まれている場合がありますが、Magzter は、そのようなリンクされたサイトで利用可能な通信またはマテリアルについては一切の責任を負いません。これらのリンクは便宜のためにのみ提供されています。サードパーティのサイトにアクセスしたり、サードパーティのサイトを通じて注文したりするときに適用される利用規約を理解するのは、お客様自身の責任です。

不快なコンテンツの詳細（プラットフォーム上のリンクを含む）

お気に入りの作品をダウンロードすれば、いつでもどこでもオフラインで読むことができます

愛する人に Magzter ギフト カードをすぐに贈り、何千ものベストセラー タイトルの中からお気に入りの雑誌や新聞を自由に読めるようにしましょう。

Gift your loved ones with a Magzter Gift Card instantly and give them the freedom to read their favorite magazines from thousands of best-selling titles.

{{magCount}}冊の人気のインターナショナル雑誌からお気に入りの雑誌を自由に選べるMagzterギフトカードを、大切な人に今すぐ贈りましょう。

Girish Ramdas は、世界的なデジタル出版ビジネスで話題を呼んでいる、ニューヨークを拠点とする新興企業 Magzter の共同創設者兼 CEO です。 Magzter は 2011 年のサービス開始以来、150 か国以上から 8,500 万人のユーザーを獲得しており、世界中の 4,500 以上の出版社から数千冊の雑誌、新聞、書籍が提供されています。彼は、印刷物、モバイル、Web 開発を含むクロスプラットフォーム出版において 25 年以上の経験があります。この期間中、彼は 3 つの新興企業を共同設立し、経営して成功を収めてきました。彼は雑誌社のデジタル化を可能にし、デジタル世界でコンテンツの収益化を支援してきました。ギリッシュは、オンライン、モバイル、出版エコシステムにおける深い業界経験により、世界中のプラットフォームにわたるデジタル コンテンツの取得、マーケティング、収益化の専門家となっています。

当社のプラットフォーム上で不快なコンテンツに遭遇した場合、当社はお客様の懸念に対処するために苦情救済ポリシーを導入しました。

Magzter Inc. (「当社」、「当社」、「当社」) は、お客様がご自身の個人情報がどのように使用および共有されるかについて関心を持っていることを承知しています。当社のプライバシー慣行の詳細については、次のプライバシー ポリシー(「ポリシー」) をお読みください。当社が運営するウェブサイトおよびそのサブドメインのいずれかにアクセスするか、当社のモバイル アプリケーションやその他のコンテンツ配信方法(総称して「サービス」) を使用することにより、概要が説明されている慣行およびポリシーに同意したことになります。本ポリシーに記載されており、お客様は、当社がお客様の情報を以下の方法で収集、使用、共有することに同意するものとします。

Magzter Inc. は、世界最大かつ急速に成長しているセルフサービスのクロスプラットフォーム デジタル ニューススタンドで、2011 年の創業以来 8,500 万人を超えるユーザーがおり、40 以上のカテゴリ、60 以上の言語にわたる数千の雑誌や新聞を扱っています。ニューヨークに本社を置く Magzter は、アムステルダム、ロンドン、メキシコシティ、チェンナイ、ムンバイ、ニューデリー、バンガロール、シンガポールに現地拠点を置いており、間もなく他の国にも拡大する予定です。 2011 年 6 月に世界的起業家であるギリッシュ ラムダス氏とビジェイ ラダクリシュナン氏によって設立された Magzter は、世界中の雑誌や新聞の出版社が自社のタイトルのデジタル版を作成し、世界中の消費者に配信できるようにします。

Magzter は、ユーザーに安全なプラットフォームを提供することに尽力しています。 Magzter は、パブリッシャーがコンテンツを配布するためのプラットフォームにすぎないことに注意してください。当社は、当社のプラットフォームで公開されるコンテンツを管理または推奨しません。当社は、発行者の行動またはそのコンテンツに対して責任を負いません。

Magzter は、コンテンツまたはコンテンツの一部が権利を侵害したために損害を被った、または費用が発生した当事者を補償する責任を負いません。 Magzter は、第三者の権利を侵害するコンテンツまたはコンテンツの一部に起因する権利侵害について、民事裁判所で法的措置を講じる責任を負いません。

Magzter は、Magzter GOLD と呼ばれる世界最大の「読み放題」サブスクリプション サービスを提供しています。これにより、デジタル読者は月額サブスクリプション料金で 8,500 以上の雑誌や新聞に無制限にアクセスできます。 Magzter はまた、アプリ向けの革新的な ezRead 2.0 機能により、世界最大の記事数を誇ります。これにより、スマートフォンや小さな画面のモバイル ユーザーは、本来の楽しみ方で雑誌コンテンツを楽しむことができます。読みやすく、素晴らしいビデオと高解像度の写真が付いています。

名前

Magzterでのコンテンツ発行に関するサポートが必要は場合は、このフォームに記入してください

 Magzter に入社する前は、Dot Com Infoway (DCI) および Galatta Media の社長を務めていました。彼の任務には、戦略的マーケティング、パートナーシップ開発、コンテンツの世界的な収益化が含まれていました。 DCI は、2000 年には 3 人だった小さなチームから、2011 年には 300 人にまで成長し、世界中のクライアント向けに Web、ソフトウェア、アプリの開発を手がけていました。

Magzterの開始以来、お客様に最高のニューススタンドテクノロジーとサービスを提供するため、世界各国の組織や機関と提携することに尽力してきました。雑誌の購読を顧客に提供したい場合や単に詳細に興味がある場合など、お気軽にお問い合わせください。Magzterはお客様のビジネスの成長を支援いたします。お問い合わせ内容について、以下の質問票にご記入ください：

{{trailText}}無料でお試しください

{{trialPackText}}無料でお試しください

 DMCA では、元の DMCA 通知を提出した当事者が反対通知のコピーを受け取ってから 10 営業日以内にお客様に対して訴訟を起こさない場合、当社は削除されたコンテンツを復元することができます。

このポリシーは、お客様がサービスにアクセスする際に当社が収集する、個人を特定できる情報(「個人情報」) およびお客様およびお客様のコンピューターまたはデバイスに関するその他の情報の当社の取り扱いを対象としています。以下で詳しく説明するように、当社はお客様から個人情報を収集することがあります。当社はこの個人情報を、当社の製品、サービス、コンテンツ、広告をパーソナライズ、提供、改善するため、またお客様がユーザー アカウントとプロフィールを設定し、お客様に連絡し、特定の製品やサービスに対するお客様のリクエストを満たし、お客様によるサービスの使用状況を分析するため。場合によっては、当社は一部の個人情報を第三者と共有する場合もありますが、これはポイント 4 に記載されているとおりに限られます。

このタイトルは Magzter GOLD サブスクリプションに含まれています

コンテンツの品質を分析し、パブリッシャーに適切なフィードバックを提供するため

当社では、不快なコンテンツに関するあらゆる苦情に対応する苦情担当者を任命しています。

不快なコンテンツに関する苦情は、上記の電子メール アドレスに電子メールで苦情担当者に送信するようお願いします。また、苦情を申し立てる際には、以下の詳細を提供するようお願いします。

さまざまな雑誌、書籍、ニュース、雑誌および出版物関連コンテンツ (総称して「出版物」と呼ばれます) を注文、購読、配信を受け取り、これらの出版物のデジタル版を配信する機能を提供するアプリ

c.また、パーソナライズされた推奨事項を作成するために、アプリケーションの使用に関連する情報も収集します。お客様がサードパーティのアカウント資格情報を当社に提供した場合、お客様がそのような送信を許可した場合、それらのアカウント内の一部のコンテンツおよび / または情報(以下「サードパーティのアカウント情報」) がお客様のアカウントに送信される可能性があること、およびそのサードパーティのアカウントが当社のアカウントに送信される可能性があることを理解したものとします。サービスに送信される情報は、本ポリシーの対象となります。

 f.当社が収集する個人情報により、当社はお客様のリクエストに対応し、当社の製品とサービスを改善し、お客様に表示される広告とコンテンツをカスタマイズし、新製品についてお客様に連絡することができます。

は、2011 年の設立以来 8,500 万人を超えるユーザーがおり、40 以上のカテゴリと 60 以上の言語にわたる数千の雑誌や新聞を擁する、世界最大かつ急速に成長しているセルフサービスのクロスプラットフォーム デジタル ニューススタンドです。ニューヨークに本社を置く Magzter は、アムステルダム、ロンドン、メキシコシティ、チェンナイ、ムンバイ、ニューデリー、バンガロール、シンガポールに現地拠点を置いており、間もなく他の国にも拡大する予定です。 2011 年 6 月に世界的起業家であるギリッシュ ラムダス氏とビジェイ ラダクリシュナン氏によって設立された Magzter は、世界中の雑誌や新聞の出版社が自社のタイトルのデジタル版を作成し、世界中の消費者に配信できるようにします。

 n.また、ユーザーが当社の利用規約を遵守していることを確認するために、使用状況情報も使用されます。たとえば、ユーザーの使用状況情報は、ユーザーが雑誌やその他のコンテンツを許可された回数、または許可された数のデバイスにのみダウンロードしていることを確認するのに役立ちます。

これにより、デジタル読者は月額購読料で 8,500 以上の雑誌や新聞に無制限にアクセスできるようになります。 Magzter はまた、アプリ向けの革新的な ezRead 2.0 機能により、世界最大の記事数を誇ります。これにより、スマートフォンや小さな画面のモバイル ユーザーは、本来の楽しみ方で雑誌コンテンツを楽しむことができます。読みやすく、素晴らしいビデオと高解像度の写真が付いています。

Val navtika - Val 281

Val navtika - Val 281

この問題で

Val navtika Magazine Description: